Samodejni zagon programov 

Ena izmed nadležnih pomanjkljivosti sistema Windows je ta, da se številni programi samodejno zaženejo ne glede na to, ali jih potrebujemo ali ne. Programi, kot so Adobe Reader, Google Drive, iTunes in Spotify, se ob prijavi v sistem zaženejo samodejno.

Zakaj je to problem? Samodejni zagon programov po nepotrebnem obremeni delovni spomin računalnika, posledično pa lahko okrni zmogljivost naprave v tem času. Več programov kot se samodejno zažene, večji vpliv bo to imelo na delovanje računalnika. Samodejni zagon je priporočljiv le za redke programe, na primer antivirusnike, večina drugih programov pa naj ob zagonu računalnika raje počiva.

Ni razloga za skrb, saj lahko enostavno ukrepamo. Windows že dolgo časa nudi možnost ogleda in izklopa samodejnega zagona programov. Te nastavitve so bile v sistemih Windows 8.1 in Windows 10 nekoliko prilagojene, tako da so zdaj del upravitelja opravil. Hitro lahko preletimo seznam programov, ki imajo omogočen samodejni zagon, se na spletu poučimo o posameznem programu, nato pa onemogočimo zagon tistim, ki jih pri zagonu računalnika ne potrebujemo. Program, ki mu onemogočimo samodejni zagon, lahko kasneje seveda brez težav zaženemo ročno iz seznama programov ali bližnjice v meniju Start.

Poglejmo, kakšen je postopek in kako lahko onemogočimo samodejni zagon programov.

1. Zaženimo Upravitelj opravil

Najprej z desnim miškinim gumbom kliknemo na opravilno vrstico sistema Windows 10. V meniju nato izberemo Upravitelj opravil. V oknu upravitelja opravil izberemo zavihek Zagon. Tu je prikazan seznam programov, ki se zaženejo samodejno ob zagonu računalnika. Nekateri programi bodo verjetno znani, drugi morda ne. Treba bo ločiti tiste, ki jih pri zagonu računalnika res potrebujemo, od tistih, ki s samodejnim zagonom povzročajo le nevšečnosti.



Upravitelj opravil

2. Preverimo vpliv programov na zagon

Pobrskajmo po seznamu – opazili bomo, da četrti stolpec označuje Učinek zagona. Na ta način Windows sporoča, katerim programom bo samodejni zagon morda res koristil in katerih se lahko v tem času znebimo. Informacija je podana v petih nivojih, od visokega do nizkega učinka, pa tudi brez učinka in z neznanim učinkom, ki še ni bil izmerjen (slednje velja za novo nameščene programe, katerih učinek pri zagonu še ni bil izmerjen). Programi, ki imajo visok učinek, imajo verjetno dober razlog, da se nahajajo na seznamu samodejnega zagona, medtem ko programi z nizkim oziroma brez učinka verjetno niso tako pomembni. To je dobro vedeti, ko želimo onemogočiti samodejni zagon nekaterih programov.

3. Odkrijmo morebitne težave

Če ne vemo, kakšno funkcijo opravlja določen program, lahko na seznamu nanj kliknemo z desnim miškinim gumbom in izberemo Poišči v spletu.

4. Naj iskalnik opravi svoje delo

Windows bo preko iskalnika Bing zagnal iskanje po dodatnih informacijah za izbrani program. Iz rezultatov iskanja lahko ugotovimo, ali program potrebuje samodejni zagon ali ne. Na ta način se lahko informiramo o vseh programih na seznamu za samodejni zagon, še posebej pa o tistih, za katere nismo prepričani, ali jim lahko samodejni zagon onemogočimo ali ne. V končni fazi želimo sprejeti pravo odločitev na podlagi spletnega iskanja in podatka o učinku zagona.

5. Onemogočimo samodejni zagon programov

Ko se odločimo, da želimo določenemu programu preprečiti samodejni zagon, v seznamu kliknemo nanj z desnim miškinim gumbom in izberemo Onemogoči. Najbolj varno je onemogočiti vsak program posebej in vmes ponovno zagnati računalnik – na ta način se lahko prepričamo, da sistem res nemoteno deluje brez samodejnega zagona onemogočenega programa. Če se pri ponovnem zagonu pojavijo težave, lahko preprosto spet omogočimo samodejni zagon programa – na seznamu samodejnega zagona kliknemo na program z desnim miškinim gumbom in izberemo Omogoči.

Samodejni zagon programov

 

Kako lahko zastonj optimizirate in obnovite vaš računalnik?